»Približno 200 poškodovancev obdelamo vsako noč na kirurški urgenci v kliničnem centru v Ljubljani.«

»Pregledamo vse poškodovance, ki pridejo k nam.«

»Na hodnikih je bojišče. Huje je kot v Bangladešu.«

»Nikoli ne bomo nobenemu zaprli vrat, nobenega odslovili. Tisti, ki nujno potrebuje pomoč, jo dobi v prvi sekundi, tisti, ki je ne potrebuje tako nujno, mora žal včasih počakati.«

»UKC obravnava 500 obravnav na dan, kar je edinstveno v Evropi.«

»Tukaj imamo še vedno sobe, v katerih leži po šest poškodovancev. Idealen standard pa bi bil, da bi imel vsak poškodovanec svojo sobo oziroma da sta v njej maksimalno dva.«

»Na tem hodniku B3 nas je prespalo dvanajst. Vsi smo prespali.«

»Dogovorili smo se z drugimi kirurškimi kliničnimi oddelki, da nam bodo v primeru večjega števila poškodovancev odstopili postelje, tako da bomo lahko imeli travmatologi hospitalizirane poškodovance tudi pri njih.«

»Šli smo v jamo, jo opremili in razbili, kar smo morali razbiti. Zdravnik je prišel do poškodovanca in ga oskrbel. Poškodovanec je počival na topli točki, pod ogrevanim bivakom.«